Padec angelov

I hope, you can read slovene.

Stala je sredi bele praznine in negibno strmela v angela, ki je lebdel tik pred njo. Proti njemu je iztegnila roko, a v naslednjem trenutku je bila na jasi. Na jasi s še več angeli. Želela je stopiti korak naprej, a spet je spremenila prostor. Z bosimi nogami je stala v hladnem, ledenem snegu. Iz ust ji je ušel hladen dimni oblak. Spet se je poskusila premakniti in uspelo ji je. Pogledala je za sabo in spet zagledala angela. Enakega kot prej. Spet je proti njemu iztegnila roko in ko se ga je že skoraj dotikala, je spet odšla v drugačen prostor. V obraz ji je sijalo žgoče sonce, noge so jo pekle od vročega peska in nad njo je spet lebdel angel. Tokrat si je premislila in ni se ga dotaknila. Le stala je tam in strmela v njegovo sijoče telo. Podrobno si je ogledala njegov obraz. Ta angel je imel dolge, pšenične lase, rjave oči in najlepši nasmeh, kar jih je kdaj videla. Spoznala je, da pred njo stoji angel ženskega spola. Čutila je, kako ji lica zardevajo od vročine, zato je roko znova iztegnila k angelu in pristala je nazaj na jasi. Tudi sama je zdaj imela krila in pred njo je stal isti angel. Z lahkotnimi krili je poletela v nebo in zasijala. Zasijala kot sonce. Počutila se je kot lahkotna ptica, ki leti po nebu. Med poletom si je ogledovala bela krila in za hip so se spremenila v črna, pepelnata in razpokana krila, od strahu je skoraj padla, a tik pred tlemi se je znova dvignila nazaj v nebo. Kmalu je spet stala na jasi, z bosimi nogami zaritimi v travo. Lahek veter ji je razmršal lase. V njenih očeh se je zrcalilo veselje, svobodo in lahkoto. Pramen svetlih las si je umaknila z obraza in iz oči ji je kapnila solza. Solza sreče, veselja. Medtem ko je hodila naprej, jo je mehka trava žgečkala v bose noge. Pogledala je svoja krila, jih pobožala in začutila njihovo mehkobo. Počepnila je in z jase pobrala rožnato cvetlico. Vtaknila si jo je v lase in lica na obrazu so ji zardela. Spet je poletela v nebo, do bližnjega potoka ter si tam, skozi vodo ogledala odsev svojega obraza. Nasmešek se ji je dvignil še bolj. Iz las si je vzela cvetlico in povohala njen nežen vonj. Kmalu je kakor prej stala na jasi. Tokrat brez kril. Pred njo je spet stal isti angel nato pa je odletel in ona ostala je tam sama.